V iskalniku pomoči lahko poiščete stike različnih strokovnjakov (psihologi, psihiatri in pedopsihiatri, psihoterapevti, socialni delavci), ki so vam na voljo v vašem kraju oz. regiji bivanja.
Umetna inteligenca, digitalizacija in avtomatizacija vse izraziteje vstopajo tudi v kmetijstvo. Obljubljajo učinkovitejše delo, manj administrativnih obremenitev, boljše upravljanje podatkov in podporo pri odločanju, hkrati pa odpirajo nova vprašanja: kako tehnologija spreminja vsakdan kmetov, kje jih lahko razbremeni in kje ustvarja nove pritiske?
Ali bodo delo na kmetiji v prihodnosti prevzeli stroji? Je uspešnost kmetije res odvisna predvsem od zmogljivejše mehanizacije? Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri vodenju evidenc, optimizaciji dela, načrtovanju pridelave in sprejemanju odločitev – in zakaj morajo odgovornost, presoja in odnos do zemlje ostati v rokah človeka?
Spletni seminar Vpliv umetne inteligence na kmete je potekal 9. junija 2026 v okviru projekta Polja Moči. Na njem so sodelovali raziskovalec, antropolog in mladi kmet, ki so predstavili različne poglede na digitalizacijo kmetijstva, uporabo umetne inteligence ter njene priložnosti, omejitve in tveganja.
V posnetku so predstavljeni trije pogledi na umetno inteligenco v kmetijstvu: družboslovno-psihološki pogled na digitalni stres in informacijsko preobremenjenost, praktični pogled mladega kmeta na uporabo umetne inteligence pri delu na kmetiji ter antropološki pogled na prihodnost dela, znanja in človeških spretnosti v času tehnoloških sprememb.
Dino Manzoni, Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU
Prispevek obravnava digitalizacijo kmetijstva kot proces, ki poleg obljub o večji učinkovitosti in razbremenitvi fizičnega dela prinaša tudi nove oblike psihičnega stresa, kognitivne preobremenjenosti ter odvisnosti od digitalnih tehnologij.
Poseben poudarek je namenjen stalni povezanosti, informacijski preobremenjenosti, pritisku po hitrem odzivanju in večopravilnosti. Ti pojavi niso predstavljeni zgolj kot posledica individualne uporabe tehnologije, temveč kot učinek širšega digitalnega okolja, ki ga oblikujejo zasebne tehnološke korporacije, platforme in podatkovne infrastrukture.
Prispevek odpira vprašanje, kako digitalna orodja kmetom in širši družbi omogočajo nove oblike delovanja, hkrati pa lahko omejujejo avtonomijo, spreminjajo pogoje vsakdanjega dela in vplivajo na kakovost življenja.
O govorcu:
Dino Manzoni je doktorand na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in raziskovalec na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU. Raziskuje stiske in dobro počutje zapostavljenih družbenih skupin, zlasti migrantov in kmetov, pri čemer se osredotoča na psihopatologijo, telesnost in sociokulturno psihologijo. Je avtor znanstvene monografije Logična struktura ljubezni.
Domen Benčina, Kmetija Pr’Birtovih
Prispevek predstavi umetno inteligenco kot praktično orodje pri vodenju sodobne kmetije. Slovensko kmetijstvo že pozna molzne robote, pametne namakalne sisteme in digitalne račune, umetna inteligenca pa odpira dodatne možnosti za podporo pri vsakdanjih odločitvah.
V ospredju je uporaba naprednega vmesnika, ki pomaga pri samodejnem vodenju evidenc, podpori računovodstvu ter optimizaciji denarnih tokov in rabe tal. Podatki so tako predstavljeni kot orodje za boljše načrtovanje, učinkovitejše delo in večjo gospodarnost, ne le kot obveznost zaradi nadzora.
Ključno sporočilo prispevka je, da umetna inteligenca človeka ne nadomešča. Lahko pregleduje podatke, predlaga možnosti in pomaga pri organizaciji dela, vendar končna odločitev, odgovornost, modrost in odnos do zemlje ostajajo v rokah kmeta.
O govorcu:
Domen Benčina je mladi kmet z družinske kmetije Pr’Birtovih, kjer kmetujejo že več kot 650 let. Na kmetiji skupaj z ženo Sašo in v sožitju treh generacij razvija dejavnosti, povezane z rejo krav molznic ter pridelavo in predelavo mleka, mesa, jajc, zelenjave, sadja in žit. Zahtevne naravne pogoje kraškega okolja razume kot priložnost za razvoj, pri čemer z uporabo umetne inteligence uvaja rešitve za prihranek časa, denarja in delovne sile.
dr. Dan Podjed, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU
Prispevek obravnava širše tehnološke in družbene spremembe, ki jih prinašajo umetna inteligenca, robotizacija in avtomatizacija. Vprašanje ni le, kakšne bodo kmetije prihodnosti, temveč tudi, kakšne spretnosti, znanja in oblike skrbi bomo potrebovali v svetu, kjer se delo hitro spreminja.
Predavatelj opozarja, da stroji ne bodo čez noč prevzeli dela na kmetiji. Verjetnejše je postopno spreminjanje, dopolnjevanje in preoblikovanje delovnih procesov z digitalnimi orodji in napravami. Ker je prihodnost negotova, je smiselno tehnološke, gospodarske in osebne naložbe v prihodnost kmetije razpršiti.
Osrednje sporočilo prispevka je, da je v času umetne inteligence treba vlagati v troje: v glavo, srce in roke. To pomeni vlagati v znanje, skrb zase in za druge ter v ročne spretnosti. Prav te zmožnosti lahko prispevajo k temu, da bo življenje na kmetiji tudi v prihodnosti bolj odporno, umirjeno in človeško.
O govorcu:
Antropolog dr. Dan Podjed je višji znanstveni sodelavec Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU, redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in področni strokovnjak na Inovacijsko-razvojnem inštitutu Univerze v Ljubljani. Raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, krize, izolacijo, trajnostne načine življenja in vsakdanje prakse. Je avtor več odmevnih del, leta 2024 pa je prejel naziv Komunikator znanosti leta.
Po predstavitvah je sledila razprava o tem, kako umetna inteligenca spreminja kmetijstvo in vsakdanje življenje na kmetiji. Sogovorniki so se dotaknili tehnološke razbremenitve, digitalnega stresa, zaupanja v podatke, avtonomije kmetov, prenosa znanja med generacijami ter pomena človeške presoje v času vse hitrejšega razvoja digitalnih orodij.
© 2026 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
