Čustva so temeljni del razumskega mišljenja, ne njegovo nasprotje
Tudi čustva, ki jih označujemo kot “negativna”, so se razvila z razlogom. Vsako občutje, ki ga doživimo, je rezultat usklajenega delovanja milijonov nevronov, hormonov in možganskih omrežij, ki nam pomagajo krmariti skozi življenje.
- Sreča je povezana z dejavnostjo možganskega sistema nagrajevanja in sproščanjem živčnih prenašalcev (nevrotransmiterjev), kot sta dopamin in serotonin. Krepi vedenja, ki nam pomagajo preživeti, graditi odnose in dosegati cilje.
- Žalost se pogosto pojavi ob izgubi, razočaranju ali družbeni odtujenosti oziroma nepovezanosti. Čeprav jo doživljamo kot neprijetno, raziskovalci menijo, da lahko spodbuja razmislek, nam pomaga predelati pomembne izkušnje in drugim sporoča, da potrebujemo podporo.
- Jeza aktivira področja možganov, ki sodelujejo pri zaznavanju groženj in motivaciji. Poveča vzburjenje, srčni utrip in krvni tlak ter nam lahko da energijo za soočanje s težavami, postavljanje meja ali odziv na krivico.
- Strah je eden najstarejših mehanizmov preživetja v živalskem svetu. Ko možgani zaznajo morebitno grožnjo, lahko sprožijo odziv “boj ali beg”, pri čemer se sprostijo stresni hormoni, ki izostrijo pozornost, okrepijo odzivnost in telo pripravijo na ukrepanje.
- Presenečenje se pojavi, ko se resničnost ne ujema z našimi pričakovanji. Deluje kot nekakšen nevrološki gumb za ponovni zagon, saj v trenutku preusmeri pozornost k nečemu novemu, nepričakovanemu ali pomembnemu.
- Gnus se je razvil kot varovalni sistem. Pomaga nam, da se izognemo pokvarjeni hrani, boleznim, okužbam in morebitno škodljivim okoliščinam. Študije kažejo, da ima gnus pomembno vlogo tudi pri družbeni in moralni presoji.
Raziskave na področju nevroznanosti so pokazale, da imajo ljudje s poškodbami možganskih področij, vključenih v čustvovanje, pogosto težave tudi pri sprejemanju povsem preprostih odločitev. Razlog je v tem, da nam čustva pomagajo razvrščati informacije po pomembnosti, oceniti tveganje, si zapomniti pomembne izkušnje in se znajti v družbenih odnosih. Z drugimi besedami: čustva niso nasprotje razsodnega razmišljanja. Prav čustva nam pomagajo, da informacije ovrednotimo, določimo, kaj je pomembno in sprejemamo odločitve. Zato so temeljni del razumskega mišljenja, ne njegovo nasprotje.
Vodnik po nevrološkem uravnavanju čustvenih odzivov: www.omra.si/media/3028/vodnik-po-nevroloskem-uravnavanju-custvenih-odzivov.png
Vir: Šimić G, Tkalčić M, Vukić V, Mulc D, Španić E, Šagud M, Olucha-Bordonau FE, Vukšić M, R Hof P. Understanding Emotions: Origins and Roles of the Amygdala. Biomolecules. 2021 May 31;11(6): 823.
<< Nazaj na zanimivosti o duševnih motnjah
